Pa mirna Bosna?!

Zahteve ubobožanih delavcev petih tuzlanskih tovarn niso nič novega - to, da želijo svoje zaslužene, a nikoli izplačane plače, so že dve leti skušali povedati na mnoge druge načine, a premier Čaušević ni nikoli našel časa, da bi govoril o njihovih problemih. Vsako sredo so mirno stali pred kantonsko vlado v Tuzli, da bi predstavnikom oblasti pojasnili svojo stisko.

Nihče jih ni opazil, dokler se jim ni pridružilo okoli dva tisoč drugih protestnikov, ki so se, podobno kot predlani v Sloveniji, zbrali s pomočjo FB skupine. Že Robespierre je vedel, da ni revolucije brez revolucionarnih dejanj: pokvarjeni bosanski politiki odstopajo kot po tekočem traku.

Želeli bi si boljših razlogov, pa vendar: Bosna in Hercegovina se končno združuje, ob tem pa ohranja svoj carski smisel za humor.