O uspehu egiptovske revolucije

Slika: Carlos Latuff / Wikimedia Commons

Razmere v Egiptu sedem let po revoluciji niso nič boljše, nasprotno, stanje se iz leta v leto slabša. Predsednik Sisi se je izkazal za represivnega diktatorja, ki državljane zapira, z varčevalnimi ukrepi po nareku Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pa uničuje življenja pripadnikom srednjega razreda.

Visoka inflacija in dvig cen osnovnih potrebščin sta postala žalosten vsakdan, samo junija so se cene nafte povzpele za 50 %. Odkar je leta 2014 Sisi postal predsednik, je bilo to četrto povišanje cen ter tretje od novembra 2016, ko sta Egipt in IMF sklenila dogovor. Varčevalni ukrepi se poznajo tudi v zdravstvu in šolstvu, kjer bodo v javnih šolah ukinili poučevanje v angleščini zaradi visokih stroškov prevajanja učbenikov.

Po podatkih finančnega ministrstva so varčevalni ukrepi obrodili prve sadove, Egipt je zabeležil primarni presežek in povečano ekonomsko rast. A državljani tega ne občutijo; v posameznih regijah se je revščina povzpela kar na 60 %, država pa jih pušča na cedilu.