O socialni državi

Slika: Pixabay / pexels

Ključen faktor pri vzpostavljanju sistema blaginje (in odmiku od konservativnega prepada med žensko in trgom dela) je organizacija družinskih politik. Državno prevzemanje odgovornosti za socialno skrb ima kljub stroškom številne pozitivne posledice in v Sloveniji se to kaže pri skrbi za otroke; medtem ko številne evropske države šele zdaj uvajajo režime univerzalne oskrbe, je bil tak sistem v Sloveniji vzpostavljen že v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja.

Povsem drugače pa je pri skrbi za starejše, ki postaja zaradi staranja prebivalstva vse aktualnejša tema. Večina držav držav EU je že v 90. letih uvedla sisteme dolgotrajne oskrbe, pri nas pa s tem še vedno odlašamo. Skrb za starejše je tako bistveno bolj prepuščena družini, s tem pa v veliki večini še vedno ženskam.

Poleg pritiska na ženske pa ima to tudi širše posledice, ki se kažejo v porastu nereguliranih trgov dela, zastoju ustvarjanja delovnih mest ter v problemu kakovosti (in dostopnosti) skrbi za tiste, ki jo potrebujejo.