O pomembnosti žvižganja

Slika: Davide Domino / wikimedia

Pred odhodom iz Bele hiše je Obama skrajšal večji del kazni Chelsea Manning, transseksualne vojakinje, ki je leta 2010 razkrila naravo vojn v Iraku in Afganistanu. Manning je bila obsojena na 35 let kazni in bo po sedmih letih iz moškega vojaškega zapora izpuščena maja.

Poteza bivšega predsednika ima grenak priokus zaradi pogojev, ki vključujejo nečastno razrešnico. Manning bo ostala brez pravice do zdravstvenega zavarovanja preko obrambnega mininistrstva, Pentagon se bo izognil financiranju njene nege, zdravljenja spolne disforije in hormonske terapije, Manning pa bodo izbrisali s seznama kandidatov za spremembo spola.

Aktivisti izpostavljajo krivično ravnanje z žvižgači, ki na podlagi etičnih prepričanj razkrivajo vladno korupcijo in nepravilnosti. Pregon žvižgačev vedno bolj pod vprašaj postavlja vladno kredibilnost, saj so po besedah Manning “ravno tisti z legitimnimi pomisleki ti, ki bi morali spregovoriti.”

V nasprotju s pričakovanji in interpretacijami podpornikov Manning ni bila pomiloščena. ZDA jo imajo uradno še vedno za izdajalko. A ko postane nezakonito razkrivanje nezakonitega delovanja države, javnost potrebuje tiste, ki si upajo žvižgati.