O nanizankah

Slika: _chrisUK / flickr

Spremembo lahko zasledujemo od Razočaranih gospodinj pa vse do Usodnega vina, in sicer: mnogo sodobnih komičnih nanizank se je znebilo nadležnega, a učinkovitega konzerviranega smeha, ki opravlja katarzično funkcijo zbora iz grške tragedije, ki čuti in uživa namesto pasivnega gledalca. Skupaj s to preobrazbo pa se odvija še en preobrat.

Prihajajo Sadcoms. Komedije tako postajajo tragedije, ki odgovarjajo na potrebo po prikazovanju tegob ''resničnega življenja'', a na gledalce še vedno učinkujejo komično. Žalostne komedije namesto pasivnega gledalca namreč niso le žalostne; gledalčeva izkušnja se združuje v mešanico žalosti in sreče, ki jo lahko imenujemo vzhičenost.

Navkljub vsem preobrazbam sodobne nanizanke ostajajo problematične zaradi splošne eksistencialistične ideje večnega postajanja, ki je običajno začasno preloženo zaradi protagonistove požrtvovalnosti. Identifikacija s trpečimi protagonisti v nasprotju s tehnikami epskega gledališča iz nas ustvarja pohlevneže, ki s samopomilovalno prevzetostjo spremljajo razvoj neoliberalizma.