O dolgu in znanstveni fantastiki

Slika: CafeCredit.com / flickr

Teza, da neoliberalizem temelji na ekonomiji dolga, danes ni več pretirana novost. Vse bolj je jasno, da so dolžniška razmerja, ki brišejo meje med za- in brezposelnimi, potrošniki in proizvajalci ter vsakogar postavljajo v vlogo kapitalu odgovornega dolžnika, hierarhična razmerja moči in politično orodje, ki disciplinira tako države kot posameznike.

V znanem eseju je Lazzarato pokazal, kako dolg ne vzpostavlja zgolj ekonomskih relacij, temveč kot mehanizem discipliniranja in nadzorovanja proizvaja zadolženega človeka. Delo združuje z delom na sebi, ekonomsko aktivnost pa s politično-moralno.

Spodbujanje k potrošnji in zadolževanju je tako le druga plat zgodbe, ki nas prepričuje, da živimo onkraj svojih zmožnosti. Ker nas dolžniška zaveza oropa možnosti izbir, odločitev in svobodne prihodnosti in ker drugačnega sveta ne moremo udejanjiti, dokler nam ga ni dovoljeno misliti, se kot priročno orožje ponuja skok v fikcijo. Nenazadnje: "/T/he only true, serious science worth following is science fiction."