Novim utopijam naproti

V dneh pred silvestrovanjem je v navadi, da posameznice, društva, časopisi, podjetja in medijske hiše strnejo družbeno dogajanje in osebne ali kulturne dosežke v najrazličnejše sezname. Zbirajo najboljših deset zgodb, filmov, knjig, naravnih katastrof, korupcij, kritik, športnih uspehov itd.

Ne glede na to, da je preteklost dobro ohraniti v spominu, namenjanje tolikšne pozornosti prelomu s preteklim koledarskim letom ustvarja pri ljudeh iluzijo, da sledi tudi nekakšen časovno-prostorski prelom, kjer se bodo po čudežu v pozitivnejša stanja pretvorila tudi družbena in medosebna razmerja. Vse to naj bi se nekako odvilo po ključu odgovornosti posameznika, ki bo prenehal s kajenjem in izgubil nekaj kilogramov (do pol-letja).

Če bi v prihodnosti res radi živeli v popolnoma drugačnih časovno-prostorskih razmerjih, potem se vsak dan zaljubljajmo, družimo, berimo knjige ter borimo za pravice manjšin in za to, da bosta upanje in vizija o pravičnejšem svetu ostala javna, kolektivna in brezčasna.