Ničeti preteklosti in sedanjosti

"Ničeti, ki niso človeška bitja, ampak človeška sredstva," zapiše Eduardo Galeano in v teh besedah ujame status Afrike na mentalnem zemljevidu sveta.

Afrika ni zgolj celina pozabljene sedanjosti, ampak je tudi prostor pozabljene preteklosti. Če so utopljeni migranti farsa ponavljajoče se zgodovine, potem je 1,3 milijona mrtvih afriških vojakov druge svetovne vojne tragedija, ki jo predhaja. Črnih teles, ki so umirala za kolonialne gospodarje na poljih Afrike, Evrope in Azije, ne obeležuje noben spomenik, ne spominja se jih noben govornik, ne polagajo se jim venci. Afriški vojaki so možično umirali za svobodo drugih, saj konca vojne niso pričakali kot enakovredni zmagovalci, temveč kot ujetniki postkolonialnega zatiranja in ropanja.

Kot: "Ničeti, ki so vredni manj kot krogla, ki jih ubije"