Ni prostora za drugačno

Slika: Caster Semenya/flickr

Olimpijski zmagovalki Caster Semenya so že leta 2009 očitali, da naj ne bi bila ženskega spola. Njeno telo menda proizvaja več testosterona od povprečja, glavni razlog za gonjo med sotekmovalkami in na družbenih omrežjih pa je najbrž njen videz, ki ne odgovarja "tipičnim" idealom ženske.

Ko govorimo o fizičnih prednostih atletov, lahko rečemo, da so tudi noge šprinterja Bolta in roke plavalca Phelpsa daljše od sotekmovalčevih, a se nihče ne preizprašuje o ustreznosti njunih teles. Prav tako nihče ne očita prednosti tekmovalcem iz najbogatejših držav, saj so imeli ti precej boljše pogoje za trening. Kje je meja, ki določa, kdaj je športnik v prednostnem položaju?

Ena izmed kritičark nastopa Caster Semenye, maratonka Paula Radcliffe, s svojim rekordnim tekom za moškimi kolegi zaostaja le 10 %, Semenya pa 12 %. Vidimo lahko, da je tudi danes olimpijada strpna in sprejemajoča le do takrat, ko nekdo ne poseže v strog sistem binarnih spolnih delitev.