Ne ubijajo prazniki, ampak delo!

Slika: Gary J. Wood / flickr

Med prazniki naj bi se povečalo število samomorov. Osamljenim naj bi se zdelo, da vsi razen njih preživljajo čas z bližnjimi in uživajo v dobrotah, oglasi jih opominjajo na tisto neulovljivo, kar naj bi bilo res pomembno, mediji preizprašujejo njihovo duševno zdravje, smeh družbic ob kuhanem vinu pa predstavlja očiten kontrast njihovi samoti.

Pri sebi malodušno prepoznavajo simptome bolezni z najbolj žalostnim imenom (SAD), brskajo po nasvetih, kako premagati praznični bluz, in vsakič, ko jim s skrbno zaigrano pozornostjo zaželimo vesele praznike, se v njih nekaj zlomi.

Toda v resnici je med prazniki samomorov manj kot v toplejših mesecih. Ne glede na to, kako slabo nam gre v življenju, se takrat nekdo spomni na nas, ne glede na to, kako sami se počutimo, nam nekdo zaželi vesele praznike. Decembra smo vsi bolj radodarni in razsipni, brez slabe vesti si lahko privoščimo biti leni, nihče nam ne odreka hedonizma, predvsem pa nihče ne more biti tako osamljen, da bi komaj čakal delovni ponedeljek.