Nauk o prehitevanju po odstavnem pasu

Slika: maxpixel

Za Trumpa lahko trdimo, da navkljub rasističnim in seksističnim izjavam ne sledi nobeni ideologiji. Njegova kampanja namreč temelji na zagovarjanju skrajnosti aktualnih družbenih nasprotij, kar je pogosto le populistični manever. Prevladujoče strahove uspešno naslavlja tako, da na kompleksna vprašanja ponuja enostaven odgovor. Kot milijarder in kot oseba brez subjektivnosti spominja na filmskega trapca Forresta Gumpa.

Volitve so populistične, predsednik je le marioneta; o tem nam priča primer miroljubnega Obame, ki je glede na "čas države v vojni" že prehitel Busha in vse bivše ameriške predsednike. Čeprav obljube ne držijo vode, je pomembno, kako z retoričnimi strategijami lobistične interese zamaskirati na način, ki dozdevno odseva in rešuje specifična družbena vprašanja.

Upamo, da ni preveč populistično trditi, da je prav zato "dobro" imeti bogatega predsednika. Če desni ali levi populizmi namreč prekrijejo osebne interese, vsi pozabimo vprašati, kdo dobi kaj, kdaj in kako?