Morda nam pa uspe!

Pariški podnebni dogovor je verjetno nekaj najboljšega, kar je politika dosegla po dolgem času, žal pa še vedno ni idealen.

S cilji, ki so postavljeni zdaj, smo na poti v 2,7 - 3,5 stopinj toplejše podnebje, sporazum pa je za cilj postavil mejo 1,5 stopinje. Da ne bi presegli te meje, bi bilo potrebno ukrepe začeti izvajati takoj (ne šele 2020), družba pa bi se v brezogljično morala pretvoriti do 2050, ne do 2100. Prav tako je sporazum sicer pravno zavezujoč, vendar pa nacionalni cilji, ki se bodo prvič preverili šele leta 2018 in nato vsakih 5 let, niso. Enako velja za finančne zaveze do držav, ki so zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadete.

Vseeno pa sporazum kaže rdeč karton industriji fosilnih goriv. In čeprav se že oglašajo tisti, ki verjamejo, da je rešitev v geoinženiringu (wtf?!), mi verjamemo v moč civilne družbe, ki je že zdaj najbolj aktivna.

Navkljub vsemu pa moramo biti veseli za to malo zmago in držati pesti, da v prihodnosti ne bo zoglenela. Ups, zvodenela.