Moralna dilema: kdo bolj potrebuje cepivo?

10. junij 2021

 
Zemljevid sveta, na katerem so obarvane države po precepljenosti proti COVID-19 na 100 prebivalcev. Očitno je vidna razlika med

Slika: Our World in Data

Mnoge bogate države so že pričele s cepljenjem otrok proti covidu, medtem ko v revnejših delih sveta niso cepljene niti najbolj ogrožene skupine. V Združenem kraljestvu je tako skoraj 80 % prebivalcev dobilo prvo dozo cepiva, 50-milijonska Kenija pa jih še ni uspela cepiti niti milijon. 

Da bi se izognili taki neenakosti, je mednarodna skupnost lani ustanovila COVAX, skupen sklad za pravično globalno distribucijo cepiv glede na rizične skupine. Toda po njegovi ustanovitvi se o distribuciji cepiv niso jasno dogovorili, ampak so države pogodbe sklepale bilateralno. COVAX, z njim pa "države v razvoju", je praktično izvisel. Revnejše države so tako odvisne od "pomoči" bogatejših, ta pa je vedno kapriciozna in zmeraj premajhna.

Ker glede koristi cepljenja otrok celo stroka ni povsem enotna, bi bilo najbrž bolj smiselno najprej cepiti vse zdravstvene delavce in rizične skupine na svetu. Visoka precepljenost enega dela sveta namreč ne pomeni konca pandemije – in to vemo od začetka.