Morali bi biti tiho

Obama je dogodke v Parizu komentiral kot »napad na civilizirani svet,« ob tem pa pozabil na teroristični napad v Beirutu, ki se je zgodil dan prej, ter na ostale podobne dogodke. V Libanonu in drugod se zato sprašujejo, ali na Zahodu mislimo, da so napadi v državi nekaj vsakdanjega oz. ali so njihova življenja manj vredna.

Selektivno poročanje o takih dogodkih priča o tem, da teroristični napadi še močneje rišejo meje med »nami« in »njimi« in ljudi razdružujejo s tem, ko »upravičujejo« strah pred begunci. Vsi razmišljamo, zakaj teroristi jemljejo življenja nedolžnim civilistom, kaj je vzrok temu, da se posamezniki, vzgojeni na Zahodu, priključijo ISIS in ali si s postavljanjem žice pravzaprav ne delamo medvedje usluge, toda ravno to je dokaz, da je teroristom in oblastnikom družno že uspelo.

Uspelo jim je ustvariti družbo strahu, globalizirano areno, kjer obstaja bolj in manj "prav" ter legitimno razlikovanje med tem, čigavo življenje je bolj vredno obstanka (in javne razprave). Namesto da bi se postavili v bran najbolj temeljnim humanističnim vrednotam, se nam zdi, da moramo kompleksnost sveta "obogatiti" še s svojim priskrolanim ad hoc mnenjem. Wittgenstein pa je rekel: "O stvareh, o katerih ne moremo govoriti, moramo - molčati."