Moje pesmi, moje sanje

Slogan, da nas poznana glasba popelje nazaj v čas, ima celo znanstveno osnovo in uporabno vrednost v primeru dementnih bolnikov. 

Ko pacient z Alzheimerjevo boleznijo zasliši določeno glasbo, se spomini, povezani s temi melodijami, vrnejo. Kljub kognitivnim omejitvam in težavah pri artikuliranem govoru dementne osebe lahko pojejo, igrajo, žvižgajo, ploskajo in plešejo. Bolniki z demenco ob dojemanju glasbe tako pridejo v stik s preteklimi in izgubljenimi razpoloženji, mislimi in asociacijami.

Kolektivno ustvarjanje glasbe, pozabljena ljudska tradicija, bi lahko bila učinkovito blažilo simptomov demence, ki bi obenem poskrbela za družbeno kohezijo. Toda kaj, ko glasbena terapija, obogatena s kajenjem dejanske – in ne strupene - marihuane, ne deluje v prid monopola farmacevtske industrije.