Moderni delavnik

Slika: John St John / flickr

Pogosto slišimo, da je osemurni delavnik zastarel in bo v prihodnosti zmanjšan na šest ur, s tem pa tudi bolj produktiven. Osemurni delavnik razlagamo tudi kot sistem, s pomočjo katerega se ohranja obstoječe (ekonomsko) stanje.

Ustvarjanje potreb in želja ter neskončno zapravljanje sta takorekoč bistvo zahodnega sveta. Ob daljših delavnikih tako tudi prosti čas bolj cenimo in si oblikujemo življenje okoli aktivnosti, ki jih lahko strnemo v kratke ure izven služb.

Manj kot stvari stanejo, npr. branje, sprehajanje, počitek, več časa nam vzamejo, zato si privoščimo hitrejše in domnevno učinkovitejše aktivnosti: kratkotrajne vadbe, masaže, obiske dragih restavracij in ostalih vsebin zabavne industrije, ki nas prepričajo, da moramo v prostem času doživeti čim več novosti, se nagraditi in nasploh "kakovostno" porabiti zaslužen denar in čas.

Ni nemogoče, da bi ob krajšem delavniku postali slabši potrošniki, kar je verjetno tudi ključni razlog, zakaj bomo nanj še čakali ...