Mjanmar in vojaška diktatura

Slika: Pxhere

Mjanmarska vojska je 10 let po predaji oblasti civilni vladi izvedla državni udar in prijela de facto voditeljico Aung San Suu Kyi. Razlog tiči v visokem porazu (z generali podprte) stranke USDP proti vladajoči NLD na novembrskih volitvah, ki naj bi bile prirejene. 

Kljub civilni vladi pa vojska ni nikoli zares odšla z oblasti. Ustava iz leta 2008 ji namreč omogoča nadzor nad vsemi ključnimi vzvodi moči, in sicer nad ministrstvi za notranje zadeve, mejne zadeve ter obrambo, kar se je pokazalo tudi pri izvajanju genocida nad manjšino Rohingya. 

Mjanmar je dokaz, da volitve same po sebi še ne zagotavljajo varovanja človekovih pravic s strani oblasti. Čas je, da mednarodna skupnost preneha govoriti o "počasni, a vztrajni" demokratični tranziciji Mjanmarja. Suu Kyi je morda Nobelova nagrajenka za mir, a še bolj kot to je avtokratinja, ki je pred svojim pragom isti vojski omogočila genocid. Vojska pa z državnim udarom jasno kaže, da je kljub zametkom demokracije še vedno glavna sila v državi.