Meje ne izginejo čez noč

Pred padcem zidu so otroci Nemške demokratične republike veliko potrebo opravljali skupaj. Dokler zadnji ni opravil, niso smeli iz stranišča. Kljub tovrstni povezanosti pa jih je po letu 1990 več kot 2 milijona odšlo na zahod poenotene države.

Do poenotenja pa je prišlo le na papirju, saj so razlike še zmeraj občutne. Ena izmed vidnih je še zmeraj opazna iz vesolja: razsvetljava zahodnega Berlina je zelene barve in okolju prijaznejša, vzhodna stran Berlina pa je rumena in svetlobno bolj onesnažena.

Na žalost pa Nemce zmeraj bolj združuje nestrpnost. Poleg rasističnih shodov po državi so vedno pogostejši požigi stavb za begunce in označevanje, kje se te nahajajo.

Če je napredek pomembnejši od solidarnosti, človečnosti ali temu, kar imenujemo demokracija, ne pomaga podrtje nobenega zidu.