Med samimi osli je vsak konj samorog

Macron je boljši od M. Le Pen, Cerar od Janše, tudi H. Clinton bi bila boljša od Trumpa, pa Američani niso hoteli verjeti. Izbire na volitvah je nemogoče misliti izven njihovega konteksta, zato se levo in desno povsod razen v teoriji izkažeta za relativni oznaki. Delujeta podobno kot smeri neba: ste kdaj pomislili, da za Moldavce denimo že Romunija pomeni Zahod? 

Zato je tako pomembno, kakšno pokrajino izbire pred volitvami izrišejo mediji.

Francija je po poročanju velike večine medijev izbirala med establišmentom (Hamon in Fillon), dvema kandidatoma, ki skušata vsak s svoje strani razstreliti Evropo (Le Pen in Mélenchon) in "sredinskim čudežnim dečkom" (Macron). Le nekaj ur po razpletu prvega kroga sta tako Hamon kot Fillon svoje volivce že nagovorila, da v drugem krogu glasujejo za mladega bankirja, "novinca", ki je, mimogrede, še dobro leto nazaj sodeloval v Hollandovi vladi. Ob zmagi v prvem krogu mu je (precej neprimerno) čestitala celo Evropska komisija, ker naj bi to bilo dobro za Evropo.

No, dobro za Bruselj.