Masaker, poboji ali genocid?

Slika: Wikimedia Commons

24. april je dan, ko v številnih državah obeležijo začetek pogroma na Armence v tedanjem Otomanskem imperiju. V genocidu je življenje izgubil vsaj poldrugi milijon ljudi.

Letošnjo soboto bodo zagotovo zaznamovale Bidnove ZDA, ki bodo končno potrdile zgodovinsko dejstvo, da je šlo za genocid nad Armenci. Gre sicer le za izpolnitev predvolilne obljube. Trump (kljub dobremu odnosu s Kim Kardashian) te odločitve ni "zmogel".

Pričakovati je, da se bodo odnosi med ZDA in Turčijo poslabšali. Kljub temu pa to še ne pomeni prekinitve diplomatskih odnosov, predvsem pa ne gospodarskih. Rusija je npr. že leta 1995 prepoznala masakre, kot genocid nad Armenci, to dejstvo pa državama ne preprečuje "sodelovanja". Kljub navideznemu nestrinjanju glede politik v Siriji, Libiji ali Ukrajini v ozadju potekajo orožarski posli.

Tudi predlog, da bi Slovenija uradno priznala genocid nad Armenci, ni nov, nimamo pa občutka, da se bo do tega kaj kmalu oblikovala kakšna proaktivna politična odločitev.