Leve dileme: v desnosredinsko vlado ali radikalno opozicijo?

Slika: Jesterhat84 / Wikimedia Commons

V letu, ko bodo volitve še v Nemčiji, Franciji in Italiji, je evropska politična elita izpustila svoj prvi izdih olajšanja: na Nizozemskem ni zmagala PVV radikalnega desničarja, evroskeptika in križarja Geerta Wildersa, pač pa trenutno vladajoča desnosredinska VVD Marka Rutteja. Nizozemci so tako namesto radikalnega zasuka v desno ostali v blagem desnem ovinku, ki pomeni ne Nexitu in trumpovskemu populizmu, namesto z odprtim sovraštvom pa pravice drugih tepta pod pretvezo skrbi za svoje.

Zmerna levica je utrpela velik poraz in izgubila skoraj 30 sedežev v parlamentu, vendar ne le na račun desnice, ampak tudi dejanske levice. Odkar jo vodi temnolasi Jessiah maroško-indonezijskega porekla, je namreč stranka GreenLeft pridobila veliko mladega članstva, na volitvah pa si je zagotovila 14 sedežev v parlamentu in postala največja parlamentarna stranka levice.

Koalicijska pogajanja bodo verjetno trajala mesece, VVD pa potrebuje vsaj tri partnerje. Očitni kandidati so krščanski demokrati in D66, odločilno vlogo pa bi lahko imela prav GreenLeft, ki bo morala izbrati med ideali in realpolitiko.