Kruha in iger (prestolov)

Slika: Cyril Hanquez / flickr

Game of Thrones, najbolj težko pričakovana serija tega poletja, je svojevrsten kulturni fenomen, s katerim se ukvarja celo predmet na Harvardu. Njene popularnosti ne moremo pripisati zgolj izjemno dragi produkciji in izvrstnim marketinškim aktivnostim, pač pa tudi vsebinskim vzporednicam s trenutnim družbenim stanjem.

V postfaktični dobi so izmišljeni dogodki v seriji videti skoraj bolj iskreni od novic, politike ter realnosti, ki jo živimo. Reflektirajo korporativni svet, kjer je politika zares le igra bogate elite in vplivnih družin. Odražajo še vedno dominantno moško politično okolje, kjer na vrhu najdemo tudi močne ženske, hkrati pa seriji niso tuji prizori posilstev in drugega nasilja nad ženskami. Vse je tako le igra ega in moči, reševanje ljudstva pa konec koncev ni zares pomembno. Igra prestolov nam ni zlezla pod kožo, ker gre za fikcijo, ki ne bi imela zveze s kruto resničnostjo, nasprotno: ponuja točko identifikacije in artikulira vseprisoten tesnoben sentiment, to pa počne neprimerljivo bolj telegenično od novinarstva ali politike.