Konec dopusta

Slika: Matej Duzel / flickr

Skoraj tretjina Evropejcev si ne more privoščiti niti enega tedna dopusta izven kraja prebivališča. Med delavci, katerih dohodek je pod pragom tveganja revščine, se delež poveča na skoraj 60 %. Najslabša situacija je v najbolj turističnih državah, kot so npr. Grčija, Hrvaška, Ciper, Italija in Španija.

Ko se eni sončijo na plaži, se drugi potijo na delovnem mestu, saj poletje pomeni čas za delo; pogosto brez prostih dni, v slabih delovnih in bivalnih razmerah, na žgočem soncu.

Še danes relevantno vprašanje prostega časa predstavlja eno izmed osrednjih tem delavskega boja vse od konca 19. in začetka 20. stoletja. Prve države so plačan dopust uvedle v tridesetih letih prejšnjega stoletja, sčasoma pa so dopustniška potovanja postala simbol blaginje. 

A za “domače” turiste je danes Jadran prej prostor za sezonsko delo kot za odmor, tradicionalne destinacije domačih delavcev na Ugljanu, Murterju in v Lovranu pa jim z mobilnimi hiškami in zasebnimi apartmaji postajajo nedostopne.