Ko trg prost bo vsak, ne vrag, ne sosed bo mejak

Slika: M0tty / Wikimedia Commons

Včeraj je v veljavo predhodno in provizorično, a le malce manj škodljivo stopila CETA, prostotrgovinski sporazum med EU in Kanado, mimogrede tretjo največjo proizvajalko gensko spremenjenih organizmov. 

Pogosto se sprašujemo, koliko suverenosti nam je ostalo od vstopa v EU: če za primer vzamemo ta (prosto)trgovinski sporazum, je pod okriljem posamičnih držav članic 10 % njegove vsebine - in še to po zaslugi Valonije, ki je izborila odločanje o skladnosti sistema reševanja sporov s pravom EU (držav), kar je Belgija prisiljena zahtevati tudi pred Sodiščem Evropske unije. 

V prihodnje sledita še trgovinska sporazuma z Avstralijo in Novo Zelandijo, ko bodo korporacije ponovno zahtevale svoje. Dokler bodo ti sporazumi tajni (kar je predpogoj, da ustrezajo korporacijam), ne bodo delovali v korist nacionalnih držav, kaj šele ljudi. In ljudje imajo moči vedno manj: na Nizozemskem, kjer so referendumi že tako ali tako nezavezujoči, jim grozi ukinitev. Pri nas pa še zmeraj "odločamo" mi - prvaki.