Kdo se boji antifašista?

Antifašizem v Sloveniji očitno postaja problem. Zaradi "ekstremne levice" se nekateri počutijo ogroženo, s FDV prihajajo dokazi o obstoju pobude AntiFa, ki naj bi simpatizirala z neonacističnimi praksami, pri čemer gredo, pravi tekst, nekateri profesorji tako daleč, da z glasno podporo kršijo načela politične nevtralnosti univerze.

Predpostavka o politični nevtralnosti družboslovja je seveda sprenevedanje, ki ne more delovati drugače, kakor da pod krinko objektivnosti vsiljuje svoje ideje, koncepte, skratka: svojo ideološko paradigmo. Turka je "zunanji pogled" odnesel malodane do hvalnice fašizmu. V demagoški kolumni antifašizem opredeli kot fašizem, medtem ko siceršnjih fašističnih praks bodisi ne prepoznava bodisi jih označi za dosti manj problematične.

Mar zapisi, kjer razlike med "anti" in "neo" ni ter v katerih "antifašist" deluje kot zmerljivka, pomenijo, da živimo v družbi, katere del je že povsem odkrito fašističen in ki subtilnih predelav večnega fašizma niti ne potrebuje več? Koliko nas pravzaprav še loči od odkrite fašistične propagande in na koga je treba odločno pokazati s prstom?

Stay tuned ...