Kdo je tu zločinec?

Slika: Dyl86 / flickr

Spletne platforme, ki omogočajo video prenose v živo, postajajo vse bolj priljubljene. Uporabniki na njih delijo oglede turističnih atrakcij, koncertov, kuharske nasvete, poslovne skrivnosti, športne aktivnosti ipd. Iz domačega naslanjača se lahko zbiramo tudi okoli takšnega in drugačnega nasilja, vse tja do neposrednega spremljanja umorov in samomorov.

Precej zaskrbljujoč pri zadnjem je podatek, da kljub obsežnemu občinstvu, ki od tragedij ne more odvrniti pogleda, redko kateri gledalec ukrepa. Nasilje je pogosto celo spodbujano, v najboljšem primeru pa gledalci ostanejo apatični.

Množična ignoranca in užitek ob spremljanju tovrstnih prizorov brišeta meje med realnostjo in fikcijo, kjer serijski morilec mori tako, da zanj morijo drugi. Bolj kot se veča obisk njegove spletne strani, bolj se zateguje zanka okoli žrtvinega vratu. Če ne bi bilo klikov, ne bi bilo umorov. Če bi na lastno bolečino odgovorili drugače kot s fascinacijo nad bolečino drugih, FBI agentka ne bi govorila tudi o nas: "Ne imenuj jih fani, so sokrivci!"