Kdo je tu zanikovalec?

Slika: Danes je nov dan

Ne glede na to, kam se umeščamo na lestvici od "covid je gripa" do "Zemlja je ravna", celo, če nanjo sploh ne sodimo, smo včasih vsi zanikovalci. Ponavljamo protikapitalistična gesla in antijanšistične parole, glasovali smo proti posegu v zakonodajo o vodi in si na balanco pripopali nalepko kolesarskih protestov, a o resnosti največjih globalnih – pa tudi domačih – problemov si zatiskamo oči.

Ob omembi "etične potrošnje" zagodrnjamo, da je krivda za trpljenje ljudi in živali ter za propadanje planeta na strani kapitala, zanikamo, da je v naši moči, da karkoli spremenimo. A zanikanje je le hrbtna plat etične zaveze; če bi namreč srednji razred ne zanikal, da je mogoče, bi moral: odreči se lastnemu ugodju in udobju, zastaviti ne le svoje ime, pač pa tudi telo in denar. 

Res je, da noben posameznik ne bo ustavil niti globalne podnebne krize niti lokalnega samodržca, naj še toliko kolesari, a vse, kar ni brezkompromisen, nepreračunljiv in odločen upor, je pravzaprav le tiha kolaboracija.