Kdo je tu naš?!

Slika: Amshudhagar [CC BY-SA 3.0 (http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0)] / Wikimedia

Ob sobotni tekmi za bron na svetovnem rokometnem prvenstvu je bilo težko ostati ravnodušen. Vsaka zmaga šteje, a vrnitev z roba pogube šteje dvojno, premoč prav nad Hrvati pa trojno.

Kot morje v Piranskem zalivu in Savudrijski vali pač ni isto morje, so tudi navijači obeh držav gledali različni tekmi. Objektivna resničnost ne obstaja na sebi, ampak se ustvarja: hrvaški javnosti jo je konstruiral njihov, slovenski pa naš TV komentator. Ključna razlika je v tem, kdo je percipiran kot aktiven: na eni tekmi so Hrvatje že zmagali, nato pa zmago podarili, na drugi pa so naši najprej aktivno grešili, nato pa izvedli preobrat.

Vedno torej igrajo samo eni, in sicer naši. A naših ne more biti, če ne obstajajo tudi ne-naši. Rokomet bi ne mogel lepše ilustrirati dogajanja na političnem parketu: za prestiž bogatega centra v finalu igrajo (ekonomski) migrantje 2. generacije, za preživetje na robu pa se koljejo umetno antagonizirani Balkanci, ki bi v nekem drugem času v skupni ekipi dobili - turnir.