Kdaj se bomo naučili?

Slika: Dennis Jarvis / commons wikimedia

Tako nekako se je ob napadu v Nici spraševal Trump. Imel je prav, sebi navkljub. Hollande po letih gospodarske krize, varčevalnih ukrepih, raznih izključevanjih ter strahoviti brezposelnosti še vedno ne vidi dlje od "islamskega terorizma", ki mu je nemudoma zagrozil z okrepljenim posredovanjem v Iraku in Siriji. Sovražnik je tam zunaj.

Res čudno, da se je zgodil tudi München, Ansbach, ali pa, da se dogaja Grčija, ki je isti konflikt obrnila navznoter. Še huje naj bi bilo v Ameriki, ki da jo napadajo z vseh smeri. Ob vse pogostejših nasilnih manifestacijah in v odsotnosti kakršnekoli refleksije politiki svojo legitimnost gradijo skoraj samo še na varnosti, katere korelat je potreba po iskanju grozeče pošasti.

O tem smo se naposlušali tako z leve kot z desne in mar ni najboljši dokaz izpraznjenosti vsebine ravno zloglasni Melanijin govor? Kako prazne morajo biti besede, da jih lahko izmenično uporabljata tako levica kot desnica? In zakaj demokrati ploskajo mantram o ameriških sanjah ter potrebi po zgolj lastnem angažmaju? Kdaj se bomo torej naučili?