Katarze pač ne bo

Zdi se, da nam je zagovornikom ZZZDR prekleto težko opraviti s porazom. Po družbenih omrežjih se širi vse - od obupa in želje po emigraciji, preko sovraštva in razočaranja, vse do vzpodbudnih besed, kako naj ne bi smeli odnehati, temveč se dajmo raje organizirati.

Vse to kaže na nek pomemben dogodek, ki naj bi se "levici" zgodil to nedeljo. Toda zgodilo se ni čisto nič. Priča smo bili še enemu popolnoma običajnemu referendumu. Glasovale in glasovali so tiste in tisti, ki so glasovati želeli in glasovali so tako, kot se jim je zdelo prav. "Lene levičarje" in "debilne desničarje" lahko obmetavamo s še toliko zmerljivkami, pa se ne bo čisto nič spremenilo.

"The world is run by those who show up," pravi neznani avtor. (Svet vodijo tisti, ki se pojavijo.) Z vidika političnega oportunizma pretekle nedelje nam ta citat vlije moči do pridiganja svoje (prisotniške) večvrednosti drugim. Z vidika vsakodnevne politične realnosti pa naj služi kot izvirni in vsak dan ponovljeni greh naše lastne politične lenobe.