Kako misliti minimalizem

Slika: Jean-Léon Gérôme / commons wikimedia

Minimalizem, ki ga v življenjskem slogu vse pogosteje ne prakticirajo le Japonci, večinoma tvorijo ljudje, ki so imeli vse, oziroma so si želeli imeti vse, a so pod vplivom zen budizma ali ''zahodnega budizma'' konvertirali iz potrošnikov v skopuhe. Kapitalisti kopičijo materialno bogastvo, minimalisti pa abstraktno duhovnost tistega, kar jim nihče ne more odvzeti.

Logika ''manj je več'', ki ne vključuje načel delitve, udeležbe in kolektivnosti, je zato enako koruptivna kot ''več je več''. V tem oziru asketizem ni daleč od fetišizma varčevanja, ki učinkuje podobno kot blagovni fetišizem – hipnotično, celo v glasbi.

Na minimalizmu temeljijo nove tržne priložnosti – podjetja nižajo stroške obratovanja, arhitekti in modni oblikovalci se z ustvarjanjem po načelu ''manj je več'' praviloma izognejo negativnim kritikam. Performativne umetnike in multiple morilce pa ta logika vodi ne le onstran mej meščanskega okusa, ampak tudi onstran človeškega življenja.