Hipfur

13. september 2017

 

Na modnih brveh, v glasbi in popularni kulturi se v zadnjem letu vse večkrat pojavlja t.i. slovanska estetika, ki z mešanjem subkultur privilegiranih hipsterjev in videza revnih slojev vzhodnoevropskega prebivalstva ustvarja nove nakupne uspešnice. Apropriacija revnejših Američanov je brooklynskim postavljalcem trendov že dobro znana, balkanskim hipsterjem pa je tako bližje Vzhodna Evropa.

Estetika bivših socialističnih držav nam je vsem domača, hkrati pa je odlična tarča posmeha, s katero se prepričujemo, da smo sami vendarle boljši in pametnejši. Četudi milenijce pestijo povsem nove eksistencialne težave, ki jih njihovi starši v pravem socialističnem okolju niso poznali, pa nam je v primerjavi s prebivalstvom iz ekonomsko bolj determiniranih območij Balkana še vedno omogočeno, da trendom sledimo.

Z nihilistično držo in razvrednotenjem so subkulture pomešale hipsterja in čefurja tam, kjer pomen ni zares važen. Glavno je, da bomo še naprej z veseljem konzumirali in trošili zadnje, kar nam popularna kultura ponuja.