Filozofski abecedarij: SOVA

Slika: ljudje.si

Sova je simbol filozofije, modrosti in preudarnosti. Porodila se je z rojstvom Atene, ki je v polni bojni opravi skočila iz Zevsove glave. V rimskem času so Ateni kot Minervi dodali še več lastnosti, poudarjali so njen pogum, bojevitost in premišljenost v vojskovanju. Kasneje je sova postala eden od emblemov razstveljenstva, logotipska stalnica na naslovnicah knjig, v nekem trenutku pa je pristala na rami enega največjih filozofov vseh časov.

Sovina modrost je v tem, da mirno ždi na veji, nenadoma pa plane na plen. Vsakdo, ki ji pogleda v oči, se počuti slabovidnega. Toda sova oči odpre in krila razpre šele ob mraku, prepozno in z zamikom glede na dogajanja, zato so njenemu skovikanju revolucionarji radi zoperstavljali kikirikanje galskega petelina.

Atenina ali Minervina sova pa izvorno ni sova. Na atenskih kovancih, poslikavah na lončenih posodah in reliefih na ohranjenih pročeljih vidimo, da gre v resnici za ptico z bistveno bolj neumno izbuljenimi očmi, za čuka. Za zvezo med sovo in čukom pa ni treba dlje od pesmice Čuk se je oženil. Kdo bi vzel neumnega čuka? Najmodrejša ptica, seveda: “Sova ga je vzela, tralalala.”