Filozofski abecedarij: REVOLUCIJA

Slika: ljudje.si

Če obstaja kakšna prikazen, ki preganja človeštvo, je to prikazen revolucije. Seveda pa obstajajo tudi metode krotenja. Popularno ji je nadeti moralistični jarem, učinkovito pa zlasti njeno dekofeiniziranje s tehnološkimi in potrošniškimi podobami. A bojazen, celo nelagodje, da se lahko vsak hip izrodi v nekaj neobvladljivega, je vselej prisotna. 

V grobem bi revolucijo lahko povzeli kot političen prevrat, ki predrugači družbo. A od kod potem tesnoba? Če sloni posameznik na travmatični ponovitvi nemogoče fantazme, družbo poganja všit antagonizem. Oba sta neodpravljiva, saj tvorita pogoj, pod katerim obstajata. Zato trdna preverljiva empirična dejstva ne spremenijo nič, saj smo mi sami všteti v najboljši možni svet, ki ga tvorijo. 

Prestavi nas lahko edino nasilje do takšne resničnosti; konkretna sila uma, dejanje, ki prekalibrira pogoje obstoja. To storimo tako, da navkljub historični dejanskosti delujejmo, kot da so se spremembe že dogodile. Revolucija tako ni mogoča brez spekulacije.