Filozofski abecedarij: MODROST

Slika: ljudje.si

Premislek o bistvu filozofije ostane skorajda nepopoln, če mimogrede, brez resne potrebe, ne izrečemo tudi kakšne modrosti, s katero podkrepimo vse bistre misli. Navsezadnje je filozofija sem ter tja označena tudi kot ljubezen do modrosti, kar pa se že vse od antičnih časov smatra za nekaj po sebi dobrega. 

Precizneje je modrost mogoče povzeti kot prodornost mišljenja in ustreznega ravnanja, ki ju kot zmožnost presojanja posameznik rabi za kopičenje lastne dobrobiti, ki jo prikaže kot obče dobro. Tako je vsako dejanje ali misel, naj bo še tako plitva, potrebno zgolj namočiti z modrostjo in že imamo pred seboj verodostojno mnenje ali praktični nasvet, s katerim navdušimo množice. 

A filozofija ne nudi pomirjajočih življenjskih receptov, temveč v življenje vnaša nemir. Modri ljudje zato zmotno povzdigujejo svoje modre glave, ki jih z modrimi dejanji kotalijo po modrih poteh, saj spregledajo, da prava modrost, kot modrostni zob, vselej pride na plano prepozno - kot zadrega in prepraševanje.