Filozofski abecedarij: HEC

Slika: ljudje.si

Filozofija ni ravno znana po tem, da bi bila kaj prida humorna zadeva, še zlasti če ob njeni omembi pomislimo na tako resne stvari, kot so atomi, ideje, kategorični imperativ, zvezdnato nebo nad nami in podobne neslanosti. Filozofi pa so že od grško-rimske antike naprej zbujali prej posmeh kot smeh: pomislimo samo na Talesa, ki je ponoči opazoval zvezde na nebu tako zavzeto, da ni videl vodnjaka pod nogami, ali pa na komično uprizarjanje filozofov, s kakršnim so se pozabavali dramski pisci od Aristofana do Moliera. 

Ampak zdaj pa pomislimo: če bi iz zgodovine filozofije izvzeli Sokratovo nenehno ironično zagotavljanje, da nič ne ve, Heglovo duhovičenje o pojmih, ki pomenijo zdaj eno, zdaj pa ravno nasprotno, Marxovo parodiranje ekonomskega diskurza, Nietzschejevo smešenje vseh, ki niso on sam, Žižkovo neskončno zalogo politično nekorektnih vicev v politično prekorektni dobi ... kaj sploh še ostane? 

In kjučno vprašanje: zakaj smo sploh zapisali vse to? Kakopak za hec.