Eskapizem, upor ali oboje?

Slika: Let's go Together / Unsplash

Spremembe navad kulturne potrošnje spremlja moralna panika. Dežurna krepostna policija nas opominja, da bralski, gledalski ali poslušalski užitki vodijo v zanemarjanje dolžnosti in skrbi za druge. 

Knjige naj bi nas napeljevale k brezdelju, a sta večja pismenost in popularizacija branja zrahljali cerkveni primež nad populacijo in omogočili svobodnejši pretok idej. Televizija naj bi nam odvzela intimnost in nas pasivizirala, a njena informativna in izobraževalna funkcija ostajata spregledani. Spletni mediji naj bi nas iztrgali realnosti, a prav vlogi in podkasti marsikdaj z naslavljanjem stvari, ki v družbi še vedno predstavljajo tabu, opolnomočijo posameznike.

Eskapizem najbolj škodi tistim, od katerih bežimo: tradicionalnim avtoritetam, kot je znanost. A ta situacije ne bo obrnila s cepetanjem o teorijah zarote, pač pa lahko izgubljeno zaupanje nadoknadi le s sestopom s piedestala predpostavljene vednosti, preden jo z njega dokončno – in za vse pogubno – zabriše kakšen nov medij.