Država: od političnega k ekonomskemu pojmu

Slovenci smo na idejo lastne države pred l. 1991 gledali kot na Mira Cerarja pred izvolitvijo: bila je omikano, optimistično in s pridnostjo v naprej obeleženo prazno platno. Bila je zaslon, kamor smo, zgodovinsko nezadovoljni z "nepošteno centralistično nadvlado," projicirali nezavedno slo po subjektivizaciji v potrošnika.

Tedanja država je bila hkrati branik pred "nemoralnimi" vplivi z Zahoda, univerzalni zaposlovalec, skrbnik, učitelj in zdravnik, pa tudi policaj, cenzor, ovaduh in zastraševalec. Država je bila prepreka do Manner politank in tržaških salonarjev, zato smo meje prehajali kot martini krpani: nelegalno, veseleč se zmagic v vojni s požrešno oblastjo, ki nas je želela ocariniti. Ko danes begunci preko meja švercajo svoje golo preživetje, jim ponujamo tisto, kar nas pač zgodovinsko asociira z nelegalnim prečkanjem mej: plenice, vložke in oblačila. 

Kljub vznesenemu optimizmu in pričakovani kvaliteti bivanja smo namesto države blaginje dobili državo kot sinonim za - trg. Po svobodo pa še vedno hodimo v šoping v tuje štacune.