Dober tek!

Po podatkih neodvisnih raziskovalnih organizacij je v zadnjih 6 letih v italijanski kmetijski industriji umrlo več kot 1500 delavcev. Tisti, ki jim uspe preživeti, delajo do 16 ur na dan, velikokrat na žgočem soncu, tudi za 2,5 € na uro. Najbolj izkoriščani so begunci (z ali brez dokumentov), ki pogosto celo leto živijo v šotorskih naseljih in katerih dostop do osnovnih pravic, kot je obisk zdravnika, je odvisen od delodajalca.

Svoje mesto v industriji, ki deluje na načelih izkoriščanja in zlorabe, je našla tudi italjanska mafija, ki s pritiski prispeva k uničevanju srednje velikih in malih kmetov. Morda največji “zmagovalec” v italijanskem kmetijstvu pa so izvozna in prehrambena podjetja, ki poskrbijo, da se njihova hrana znajde tudi v naši kuhinji. Ravno zato bi bilo nujno, da - ne le v Italiji, ampak povsod po Evropi - implementiramo princip verižne odgovornosti in zahtevamo, da veliki proizvajalci priznajo svojo vlogo v izkoriščanju delavcev skozi celotno verigo podizvajalcev.