Čustvo je le mimoidoč oblak

4. avgust 2017

Ljudje smo presunljivo kompleksna bitja. Naša telesa, prave biokemijske tovarne, v tandemu z razumom usmerja cela poplava čustev: od takih, ki jih običajno dojemamo kot “pozitivna”, pa vse do “temačnih”, kot so jeza, zavist ali strah.

Nekateri svoja čustva izkazujemo bolj, drugi manj intenzivno. A v kulturi, kjer ne smemo pokazati šibkosti, zaželjen pa je pozitiven odnos do vseh aspektov sveta, smo sami do sebe v veliki meri zelo zahtevni. Neskončne možnosti izbire, stalna digitalna povezanost, FOMO, družbeni in ekonomski pritiski se dopolnjujejo: nič čudnega, da sta na pohodu tesnoba in depresija.

In kaj, ko se zavemo, da naši možgani v resnici niso načrtovani, da bi bili zadovoljni, kaj šele srečni? Ključ bi utegnil tičati v tem, da razumemo, zakaj se “negativna” čustva pojavijo v nas ter jih posledično sprejmemo kot del življenja, ki je prisoten, a nas ne obvladuje. Morda se nikoli ne bomo naučili biti srečni – lahko pa živimo z zdravim razumevanjem sebe in naše človeške izkušnje.