Človek človeku človek

Slika: Rasande Tyskar / flickr

Te dni po spletu kroži video Elin Ersson, ki nas opominja na moč nenasilnega upora in civilne neposlušnosti. Uprla se je, da bi vsaj začasno preprečila deportacijo človeka nazaj v Afganistan - kljub temu, da ga EU vidi kot varno državo, tam namreč niti slučajno ni varno. A zakaj ni vstalo več ljudi?

Sistemska dehumanizacija beguncev in migrantov oz. vsakršnih "drugih" žal precej uspešno pelje vsaj do odtujenosti, če ne do strahu in sovraštva. "Vojaško-humanitarne" operacije (npr. Mare Nostrum), katerih legitimnost je v največji meri odvisna od njihovih medijskih reprezentacij, tudi ne uspejo premostiti vrzeli med "nami" in "njimi", saj navkljub humanitarnemu vidiku reprezentirajo politiko strahu. Njihov fokus je vendarle nadzor in varovanje mej.

In ko EU še vedno išče rešitev, lahko samo upamo, da ne bo (še naprej) ljudem jemala pravice do svobodnega gibanja z zgledovanjem po "avstralskem modelu" zadrževanja ljudi na odročnih otokih ali pa po Trumpovi "politiki ničelne tolerance". Ljudje, ki se gibljejo, pač niso le (pasivne) žrtve, ki rabijo pomoč, ampak očitno predstavljajo izziv obstoječim strukturam. In pri tem jih moramo podpirati – možnosti je veliko.