Če si srečen in če srečo rad bi še delil z nekom ...

Zmagovalci lota niso nič srečnejši, kot so bili prej. Tisti, ki postanejo paralizirani, pa niso nič bolj nesrečni. Bogatenje države ne prinaša srečnejšega prebivalstva.

Nekateri to pojasnjujejo z metaforo hedonistične naprave za tek, po kateri zadovoljstvo ostaja stabilno ne glede na poskuse vplivanja nanj, še več, ob nespremenjenih materialnih pogojih naj bi se celo nižalo (kot se ugodje ob vstopu v ohlajen prostor sredi poletne vročine sčasoma spremeni v neprijeten občutek mraza).

A potrebno je preizprašati potencialne posledice te ideje: če materialne okoliščine nimajo vpliva na zadovoljstvo, potem ekonomska neenakost ni pomembna. To vodi v nevaren sklep, da revnim ne bi bilo nič bolje, če bi imeli več.

Srečo ocenjujemo subjektivno. Če ostanemo kar pri tekaški metafori: med tekom je lastna ocena zadovoljstva odvisna od izkušenosti tekača. Enako velja na splošno: Kim Kardashian bi kot višek nesreče označila zlomljen noht, sirski begunec pa morda kot ultimativno srečo "le" varen dom.