Avtonomija čigavega telesa?

Slika: Danes je nov dan

V soboto je v Zagrebu že šestič potekal shod zagovornikov prepovedi splava “Hod za život”. Zgodil se je na dan predvolilnega molka, in sicer kot protiutež pričakovani zmagi levo-zelenega županskega kandidata, ki prinaša luč v temo hrvaškega političnega prostora.

Ko pro-liferje skrbi za življenje “rojenih in nerojenih otrok”, seveda pozabljajo na nekaj dejstev: podatki potrjujejo, da je v državah, kjer je splav prepovedan, smrtnost žensk večja. A kaj, ko življenje žensk pač ni tako pomembno. Čeprav so na Hrvaškem oz. v Jugoslaviji ženske dobile volilno pravico že leta 1945, splav pa so uzakonili l. 1952 (v ZDA npr. šele 1973, v Švici 2002), današnji pro-liferji ne prepoznajo pozitivne zgodovinske dediščine.

Primeri držav, kjer je splav formalno dovoljen, vendar v veliki meri omejen, potrjujejo, da gre za pravico, katere omejitev ima lahko resne osebne in družbene posledice. Ne dovolimo, da bi bila pravica do avtonomije telesa prepuščena domišljiji in radikalizmu poljubne desne oblasti.