Argumentum ad antiquitatem

Slika: Orlando Ferguson / Wikimedia Commons

Gibanje zagovornikov ravne zemlje je nazaj. Nasledniki Galilejevih kritikov iz 17. stoletja so na misiji prepričati svet, da živimo na disku, ki ga obkroža zid iz Antarktike, vesolje pa je iluzija, projicirana na kupoli kot iz Simpsonovih. Verjetje, ki je koreninilo v neznanju in v rokah katerega je bil vsak napredek preganjan, se danes uteleša v argumentu, da "je od nekdaj bilo tako".

Narava zanikanj fizikalnih dognanj, kot so gravitacija, heliocentrični sistem ali kar celotno področje astronomije, pa po razumnosti ni daleč od trditev, da je globalno segrevanje kitajska potegavščina in da cepiva povzročajo avtizem. In tu se pojavlja vprašanje, kje leži vzrok za porast teh hecnih teženj po selektivni realnosti. So le stranski (in obratni) produkt interneta, neskončnega vodnjaka informacij, ali pa gre za odgovor na spreminjajoče se temelje družbe? 

Eno je jasno - neumne ideje se upirajo izumrtju, saj ponujajo v kriznih časih najboljše odgovore: preproste in neučinkovite.