Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Kako so ukrepi proti koronavirusu postali del vojne proti okolju

Optimisti med nami so se odločili, da razumejo globalno pandemijo kot priložnost. Priložnost, da si okolje opomore, ljudje pa, soočeni z destruktivno močjo “naravnega sveta”, premislimo naš odnos z naravo. 

V resnici so se dogodki razvili drugače. Ukrepi za pomoč gospodarstvu financirajo umazano industrijo, okoljske organizacije pa so bile izgnane iz obnove, da bi vlade zmanjšale "administrativne ovire". 

Povečala se je tudi uporaba plastike za enkratno uporabo. Rokavice, maske, embalaža različnih proizvodov za enkratno uporabo, "čiste" vrečke in še kaj, samo da ostanemo zdravi. Produkti, ki zaradi nizke cene nafte in varnosti zaposlenih, verjetno ne bodo reciklirani. Temu sta hitro sledili politika in industrija: več ameriških zveznih držav je ustavilo ali prestavilo prepoved plastičnih vrečk, proizvajalci plastike pa pritiskajo na Evropsko komisijo, da odloži rok za prenos direktive, ki prepoveduje določene plastične izdelke, v nacionalno zakonodajo. 

Nam grozi korona, mi pa okolju ...


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Nevidni sektor Indije

24. marca je Indija odredila karanteno za njenih 1,3 milijarde prebivalcev. Zaradi tega je 470 milijonov delavskih migrantov, ki poganjajo indijsko gospodarstvo, obtičalo na "nikogaršnji zemlji". Brez možnosti zaslužka in prebivališča so se številni v odsotnosti javnega prevoza odpravili na tudi 500 km dolgo pot domov. 

Vlada je delodajalce sicer obvezala, da delavcem izplačajo polne plače in zaščitijo njihove službe ter obljubila stimulus v višini 266 milijard dolarjev. Ne samo, da pomoč ni dosegla najbolj ranljivih – zaradi strahu pred gospodarskim zlomom so zdaj številne zvezne države hkrati uveljavile odredbe za podaljšanje delovnika z 8 na 12 ur in delodajalce oprostile večine zakonskih določb, ki ščititijo delavce. Po tem, ko so jih na vrhu pandemije pustili na cedilu, zdaj želijo vzpostaviti prosti trg in delavce prisiliti k delu. 

A ne gre samo za problem "tretjega sveta" – spomnimo se le srbskih delavcev, ki so marca obtičali v Sloveniji, ker je njihova država zaprla meje. 


HDZ hiti na volitve

Včeraj so hrvaški poslanci na pobudo HDZ razpustili Sabor, tako da bodo imeli naši južni sosedje namesto jeseni volitve že v začetku poletja. Računica je jasna: trenutno HDZ v javnomnenjskih raziskavah dobro kaže (zaradi dobre epidemiološke slike je vlada dobila nekaj točk na račun "odločnega odziva"), jeseni pa bo razpoloženje v državi zagotovo že precej bolj turobno: takrat bo namreč že znano, kako uničujoče posledice bo imela epidemija na turistično sezono. V državi, v kateri turistična dejavnost predstavlja kar 20 % delež BDP-ja (največ v Evropi), se je na volitve seveda oportuno odpraviti, preden se znatni del prebivalstva znajde na robu revščine. 

Kaj pa interventni zakon za popotresno obnovo Zagreba, brez katerega se obnova glavnega mesta sploh ne more začeti? Očitno bo moral počakati. Najprej morajo poslanke in poslanci pač poskrbeti za svoje službe. 

Ste morda mislili, da je politika delovanje za javno dobro, ne zgolj boj za oblast? Ste že kdaj slišali za SMC in DeSUS?


Geneplanet po ameriško

Da se Janša komuniciranja uči od Trumpa, smo že pisali. A obmetavanje novinark in novinarjev z zmerljivkami na Twitterju in izražanje dvoma v legitimnost vsakega medija, ki si ga drzne kritizirati (problem nima le z domačimi mainstream mediji, temveč tudi z BBC-jem, The Guardianom, Spieglom in Deutsche Wellejem), ni edina podobnost med tema dvema voditeljema. 

Precej podobna sta si tudi v korupcijskih aferah, ki se dogajajo pod njunim vodstvom. Tukaj je sicer Janša tisti, ki ima več desetletij izkušenj (orožje, Patrije in zdaj ventilatorji), a njun modus operandi postaja vedno bolj podoben. Ameriška Zvezna agencija za posredovanje v nesrečah je denimo od podjetja v Virginiji, ki se prej nikoli ni ukvarjalo niti s proizvodnjo niti s prodajo zaščitne opreme, naročila za 55 milijonov mask po skoraj desetkratni tržni ceni. To podjetje mask ni dobavilo v roku, za posel so izvedeli mediji in "dobri oblastnik" je pogodbo preklical. 

Zveni znano?


Abecedarij svobode govora: reakcionarstvo

Greg Lukianoff in Jonathan Haidt sta leta 2015 v časopisu The Atlantic objavila članek, ki je razkril novo ideološko vojno. Avtorja trdita, da univerze dovolijo študentom cenzurirati mnenja, s katerimi se ne strinjajo, s tem pa postavljajo čustva študentov nad njihovo izobrazbo. Lukianoff in Haidt sta del širšega kulturnega trenutka; že leto kasneje so ti isti študenti oklicani za snežinke in v slavo je katapultiran Jordan Peterson. 

Ne glede na to, kaj si mislimo o mladih bojevnikih za socialno pravičnost, so opozorila, da smo priča cenzuri na univerzah, smešna. Svoboda govora govorca ne zaščiti pred kritiko in protestom, kakor tudi ne zagotavlja platforme za govor. Dejstvo, da so nekatere vsebine umaknjene iz učnih načrtov, pa je bolj odraz tega, da ne vzdržijo akademske presoje.

Novi reakcionarji niso mučeniki svobode govora. So demagogi, ki s sklicevanjem na svobodo govora ustvarjajo platformo za svoje neakademske, ksenofobne in neizvirne vsebine, ki nas vračajo v preteklost.