Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Kašljate? Če boste upoštevali priporočila WHO, je to dobro za okolje.

Panika, ki se skupaj z novim koronavirusom širi po svetu, je po eni strani dobrodošla medijska zastranitev od pomembnih tem. Pri nas tako poslanci, medtem ko je fokus javnosti na zgaranih infektologinjah in odstopljenem zdravstvenem ministru, ustoličujejo gargamelovsko vlado. Po drugi strani pa ideološki aparat države skuša paniko obvladovati, saj ga skrbi za gospodarstvo.

Na petkovem protestu proti podnebnim spremembam v Bruslju so aktivisti opozorili na diskrepanco med odločno obravnavo koronavirusa kot univerzalne grožnje in hkratno nepripravljenostjo, da bi se podobno odzvali na okoljsko krizo. Mednarodno koordiniran in odgovoren odziv na koronavirus je, tako protestniki, dokaz, da so ukrepi mogoči – in hkrati dokaz, da države po njih posežejo le, ko gre za grožnjo gospodarstvu, ne pa, ko bi (morda na račun gospodarstva) s tem pomagali ljudem.

Ironično pa bolj kot politične zaveze prav fokus na novi koronavirus pomaga okolju – s tem ko, jasno, škodi gospodarstvu.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Vse najlepše za dan žena

Še bolj kot leta prej bo letošnji 8. marec obarvan s temami nasilja nad ženskami. Groteska z reševalcem iz vode se je morala reševati na višjem sodišču, v ušesih pa še odzvanja koprski primer izpred skoraj dveh let, ko je šlo posiljevalcu speče ženske ob sodbi v prid dejstvo, da se je žrtev zbudila šele med napadom. 

Kljub peticiji za redefinicijo zastarelega modela posilstva s skoraj 6000 podpisi ostajata zakonodaja in sodna praksa nespremenjeni. Tako ohlapen pristop k reševanju velikega problema je mogoč samo v družbi, ki nasilje nad ženskami normalizira.

Ob obsodbi Weinsteina pretekli teden je Gloria Steinem komentirala, da smo prišli zelo daleč, misleč na začetke zadnjega feminističnega vala, ko so bile pravno žrtve posilstev le (bele) device, oškodovanci ob posilstvu poročenih žensk pa njihovi možje. "Daleč" je v 2020 terjal 90 obtožb, pet let in celoten #metoo, da bo vpliven moški morda končno odgovarjal za svoja dejanja. "Daleč" ni dovolj daleč. Letos zato spremembe namesto rož!


Umazana industrija

Tekstilna industrija je med glavnimi onesnaževalkami planeta. V zadnjih desetletjih se je proizvodnja oblačil eksponentno povečala (tudi na račun podplačane delovne sile iz držav tretjega sveta). Ocenjuje se, da letno nastane 150 milijard oblačil, od tega jih polovica konča v smeteh v prvem letu, 30 % pa jih sploh nikoli ne pride do kupca, temveč je njihovo uničenje dejansko del proizvodnega procesa. 

Večina oblačil je sešita iz plastičnih vlaken, ki se med pranjem izločajo v vodne sisteme ter vračajo na naše krožnike. Prisotnost mikroplastike so zaznali tudi v najbolj priljubljeni začimbi – soli.

Nekatera podjetja uporabljajo vse več materialov iz reciklirane plastike, kar je zagotovo pozitivno, ne pa najbolj trajnostno. Izdelujejo naj manj oblačil, ta pa naj bodo kvalitetnejša, da jih bomo lahko nosili dlje.

Kupovati manj je hkrati največ, kar lahko sami naredimo za okolje. Če se navdušenju ob novem kosu oblačila ne moremo upreti, pa si oblačila izmenjamo ali pa kupujmo iz druge roke.


Balada o banditu in kapitanki

Se še spomnite Carole Rackete? Ja, to je tista ladijska kapitanka, ki je junija lani vplula v pristanišče na Lampedusi, navkljub prepovedi tedanjega ministra za notranje zadeve, ki je ladjo z brodolomci več tednov zadrževal na morju. Za Salvinija je bila to takrat zelo nevarna oseba, saj je prekršila njegova pravila, po takojšnji aretaciji pa jo je čakalo še sojenje.

Pred dvema tednoma je kasacijsko sodišče odločilo, da je Rackete ravnala pravilno ter v skladu z mednarodnim pomorskim pravom, ko je na morju rešila 53 ljudi in jih nato varno pripeljala v pristan. Pomoč na morju je dolžnost, ne pa kaznivo dejanje.

Povsem na mestu je torej vprašanje: kdo je tisti, ki zares ogroža ljudi in pravno državo? Kdo je bandit, ki ustrahuje s svojimi besedami in dejanji? Odgovor je – Salvini, ki kriminalizira mednarodno pravo, EU, ki se na vse pretege trudi zadržati begunce zunaj svojih meja, ter Slovenija, ki ljudem odreka pravico do mednarodne zaščite in jih pošilja nazaj v pekel “domačih” držav.


Šovinistični izbor ministrske ekipe

Te dni dobivamo vlado, ki jo bo vodil bivši zapornik, ki toži državo. Tihotapec orožja. Človek, ki ne zna pojasniti svojega premoženja, novinarke zmerja s prostitutkami, volivce s trenirkarji, protestnike pa z zombiji in ljudožerci. A pustimo to za trenutek ob strani in poglejmo, kakšen je ministrski zbor, ki bo tokrat plesal po žvižgih Princa Teme.

V vladi bo sodeč po do sedaj znanih informacijah sedela le ena ženska. To je manj, kolikor jih ima v ministrskem zboru Janšev šef Orban ali poljski skrajni desničar Morawiecki. Sicer tudi Šarčeva vlada po diverziteti ni bila ravno v vrhu, a sedaj bomo po še enem kazalniku bližje Madžarski in Poljski, od katerih se distancira vsa svobodna Evropa.

Zgodovina in izkušnje nas učijo, da bodo Janševi kandidati za ministrske stolčke najverjetneje problematični. To, da bo le ena izmed njih ženska, pa je simptom SDS politike in napoved, kaj lahko pričakujemo v naslednjih dveh letih – tradicionalizem, seksizem in izključevanje.