Na seji Odbora za gospodarstvo smo zagovarjali naše stališče do regulacije kratkotrajnega najema. Prenovljeni zakon o gostinstvu je korak v pravo smer, vendar opozarjamo na nekaj pomankljivosti, ki bi lahko zmanjšale njegov učinek. Zavzemamo se za čim strožjo verzijo, ki ne bo dopuščala izigravanja kratkotrajnega oddajanja.
Celoten govor Filipa s seje odbora:
Dober dan, moje ime je Filip, moj priimek je Dobranić, z mehkim č prihajam iz Danes je nov dan, brez šumnikov. Dober dan!
Jaz sem ful vesel, da sem dobil to priliko, da lahko pač zdaj tukaj vam povem par stvari. Moram povedati, da mi je malo težko spremljati včasih to razpravo, ker se mi zdi, da se pač stvari dogajajo tu pa tam in da ljudje pač v veliki meri zasledujejo svoje interese, namesto, da bi se vprašali o tem, kaj je najboljše za državljanke in državljane, za ljudi, ki so vsaj vam, ko boste danes tukaj glasovali, pač dejansko dali to moč, da glasujete. Jaz glasoval ne bom, ker ne morem, pa upam, da boste pač s tem ravnali čim boljše.
Zdaj, mene so vzgojili v tej luči, da so stanovanja za bivanje primarno in da imamo hotele in druge oblike gradnje in organizacij za to, da skrbimo za turiste. Meni se to zdi ful logično. Upam, da se bo to zdelo tudi vam. In zdaj pač na Danes je nov dan, smo že ob začetku javne razprave o tem novem zakonu, zagnali kampanjo, ki je imela malo provokativno ime Airbnb, pejt domov!, ampak predvsem smo takrat želeli opozarjati na škodljive posledice, trenutno bolj kot ne popolnoma nereguliranega kratkoročnega oddajanja stanovanj na spletnih platformah. Jaz se zavedam, da posledice obstajajo za podjetnike, ki so bolj ali manj iznajdljivi, da so ljudje pač organizirali svoje življenje okoli tega, da imajo te nepremičnine in da z njimi upravljajo, ampak hkrati za vsako stanovanje, ki je v kratkoročnem namenu, je vsaj levo in desno, sta dve drugi, pa zgoraj, pa spodaj sta še dve drugi, pa včasih jih je še več okoli, ki mogoče pač niso tam za oddajanje in ki vplivajo na življenja vseh teh ljudi.
In zdaj recimo v enem od pričevanj je stanovalec ljubljanskega bloka rekel, da ga zaradi nenehnih prihodov turistov vsakodnevno moti hrup, da mu pogosto celo skušajo stopiti v stanovanje. Jaz upam, da ne boste temu človeku sporočili, da je njegova pravica, da pač mirno uporablja svoje stanovanje, manj vredna kot pravica ljudi, ki imajo v lasti več nepremičnin, da z njimi delajo biznis. Ali pa imamo najemnico, ki jo je lastnik izselil zato, ker se je odločil, da bo malo eksperimentiral z Airbnb. Niti ne gre za nekoga, ki ima resen plan in se je pač odločil, da je ta pravica do eksperimentiranja več vredna kot pravica te gospe, da pač ve, ali bo lahko letos še živela v tem stanovanju ali ne. Jaz mislim, da morate tudi vi razmišljati o tem, kam se boste tukaj postavili, z zavedanjem, da pač nihče ne bo srečen, ker prostora ni neomejeno. To smo pa tudi že slišali. Tudi ne razumemo čisto, od kod potreba po tem, da boste zdaj verjetno še povečali število dni, na katerih lahko ljudje pač kratkoročni najem izvajajo, iz pol leta na 270, to je tri četrtine dni, to je pet dni na teden praktično lahko stanovanje oddajaš kratkoročno, dva dni pa moraš biti prisiljen v dolgoročno oddajanje. Meni se to pač tudi zdi malo absurdno pač, ker si ne želimo, da so stanovanja tam za hiter zaslužek, ampak si želimo, da so stanovanja tam za to, da ljudje lahko v njih živijo.
Zdaj, po zgledu dobrih praks iz tujine, mogoče v nasprotju s tem, kar smo slišali prej, mi verjamemo, da bi morali možnost kratkoročnega najema dajati ljudem, ki živijo v tem stanovanju, ker je to pač primarna funkcija tovrstnih platform, ko mene ni za kratek čas, da mogoče stanovanje podelim z drugim, ne pa za to, da razni deooji kopičijo čim več stanovanj na svoji bilanci. Zdaj, veliko je stvari, ki jih lahko tukaj še komentiram. Meni se zdi pomembno spomniti na 78. člen Ustave. In da pač nekatere od stvari, ki jih tukaj želite izvesti in jih ljudje zagovarjajo, niso v skladu s tem. Mislim, da bi bilo fajn, da vam je mar za ljudi, ki so res glasovali za vas in vam dali to funkcijo.
Hkrati bi vas rad spomnil na koalicijsko pogodbo. Torej vse, ki, če prav razumem, sedite na tej strani, kjer imate zapisano, da boste zagotovili varni najem, da boste ugodili, da boste uvedli možnost regulacije najemnin in da boste vzpostavili nadzor nad najemniškim trgom. Vse to, stvari, ki so pač obljubljene in podpisane in upam, da se bodo izvedle. Zdaj, za konec bi pa rad rekel, da ta zakon, kakorkoli pač je problematičen, ful je na mizi še stvari, ki jih lahko naredite. Jaz ne verjamem ljudem, ki so govorili pred mano, ki so rekli, da bi namesto tega morali delati druge stvari. Mislim, da poleg tega lahko naredite veliko drugih stvari. Želim vas spomniti na to, da lahko uvedete minimalno dolžino trajanja najemniških pogodb, recimo za tri leta, da bi lahko začeli s centralno evidenco cen najemnin, da bi bili pač vsi bolj prepričani v to, kar se dogaja, da bi lahko izpolnili obljubo o najemniških svetovalnicah, ki ste jo dali, kjer pač zdaj jih ni in medtem ko imajo lastniki nepremičnin kapital za to, da si zagotovijo pravno podporo, ljudje, ki najemajo, pač nimajo nikogar razen prostovoljcev. In da bi lahko pač poostrili in izboljšali inšpekcijski nadzor. Razlog, zakaj niste teh stvari naredili, res ni važen. Razlog, da jaz mislim, da ste malo slabo delali svoj posel zadnjih leto dni, tudi ni tako pomemben, ker imate priliko, da ga naredite bolje pač. Pa gre zdaj ta zakon tukaj na glasovanje, šel bo v Državni zbor. To službo imate vsaj še slabih leto dni, ful stvari lahko naredite. Jaz bom zelo vesel, če jih boste, pač res. Pa vem, da me mogoče vi malo bolj jezno včasih pogledate, ampak jaz res mislim, da pač ljudje stanovanja naj imajo za to, da bodo imeli domove, hotele in druge stvari, naj pa imajo ljudje za to, da delajo biznis.
Hvala.
Celoten transkript seje Odbora za gospodarstvo lahko najdeš tukaj na Parlametru.