Stanovanja so vedno dražja, najemni trg ne deluje, najbolj na udaru pa so že tako ranljive skupine – in to ne le v Sloveniji, temveč tudi na Hrvaškem. Prav zato smo se povezali z zagrebško Kućo ljudskih prava ter skupaj z drugimi strokovnjaki in predstavniki organizacij odprli razpravo o stanovanjski politiki na obeh straneh meje.
Že bežen pogled pokaže, da je stanje v obeh državah zelo podobno. V Ljubljani in Zagrebu ter v obalnih mestih platforme za kratkoročni turistični najem, kot je Airbnb, izrivajo prebivalce. Stanovanja se vse pogosteje oddajajo turistom, medtem ko domačini zaradi tega vedno težje prihajajo do primernega bivališča. Najemni trg je vse bolj omejen, cene najemnin rastejo bistveno hitreje kot plače, najtežje posledice pa nosijo mladi, družine in drugi z omejenimi prihodki, ki si stanovanja težko privoščijo.
Tako kot pri nas težavo tudi na Hrvaškem predstavljajo prazna stanovanja. Vlada tam celo razmišlja, da bi subvencionirala oddajanje nepremičnin, ki so prazne že več let. Takšen ukrep pa koristi predvsem lastnikom, ki bi jim država 60 % predvidene tržne najemnine izplačala celo vnaprej, medtem ko problema pomanjkanja dostopnih stanovanj ne rešuje. Civilna družba zato vztraja pri zahtevah za gradnjo dostopnih stanovanj za dolgoročni najem, ne pa zanašanje na rešitve, ki lastnikom prinašajo dodatne zaslužke, hkrati pa dolgoročno ne krepijo fonda dostopnih stanovanj.
Dodatno so naši sogovorniki izpostavili nepravilnosti in grobe kršitve pri nastanitvi delavcev iz jugovzhodne Azije. Število teh delavcev je v zadnjih letih močno naraslo – trenutno jih največ prihaja iz Nepala. Namestitev, ki jo dobijo kot del svoje zaposlitve, si pogosto delijo z drugimi delavci, vedno več pa je primerov, ko osnovni in sanitarni pogoji bivanja niso ustrezni. Pri tem tuji delavci svoje pravice še težje uveljavljajo, saj jih niti ne poznajo. Lastniki tako ustvarjajo dobičke, posledica pa so višje cene na trgu in še manjša dostopnost stanovanj za druge prebivalce.
Čeprav ta problem pri nas morda ni tako medijsko razvpit, sindikati in zagovorniki pravic tujih delavcev opozarjajo, da morajo biti ključen del pogovora o privabljanju tuje delovne sile tudi pogoji, “ki jih ti ljudje dejansko imajo, ko pridejo v Slovenijo”.
Čeprav se podrobnosti v obeh državah nekoliko razlikujejo, je jasno, da imamo na stanovanjskem področju sorodne probleme in da stanovanjska kriza ne pozna meja. Zato smo se na srečanju osredotočili zlasti na izmenjavo izkušenj. Predstavili smo projekte, s katerimi opozarjamo na težave najemnikov in iščemo rešitve za stanovanjsko krizo, kot so Najemniški SOS, Airbnb pejt domov in Stanovanjski blok.
S hrvaškimi kolegi smo si izmenjali orodja in podelili pristope ter pripravili načrte za prihodnje sodelovanje, s čimer smo še utrdili temelje za čezmejno delovanje. Prepričani smo, da bomo z izmenjavo znanj, orodij in izkušenj lažje reševali stanovanjsko krizo in krepili glas najemnikov – tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.