Odsotnost regulacije kratkoročnega oddajanja nepremičnin na platformah, kot sta Airbnb in Booking, poglablja stanovanjsko krizo. Cene stanovanj v Ljubljani so se v zadnjem desetletju podvojile, število oglaševanih Airbnb stanovanj pa se je samo v zadnjih treh letih skoraj potrojilo. Obenem se kratkoročno oddajanje nepremičnine izplača bolj kot produktivno delo in bolj kot oddajanje v dolgoročen najem. Kratkoročno oddajanje ima oprijemljive in katastrofalne posledice na življenja ljudi, zato je ključno, da ga omejimo.
Da bi prispevali k iskanju rešitev, smo se v okviru kampanje Airbnb, pejt domov! vključili v javno razpravo glede sprememb Zakona o gostinstvu, ki prinaša določene omejitve glede kratkotrajnega oddajanja.
Čeprav je predlog zakona v trenutni različici korak v pravo smer, pa v svojem stališču do zakona opozarjamo na nekaj pomankljivosti, ki bi lahko zmanjšale njegov učinek. Ključno je, da se zavzamemo za čim strožjo verzijo zakona, ki ne bo dopuščala izigravanja.
Med drugim izpostavljamo:
- Oddaja v kratkotrajni najem naj se zameji na fizične osebe s prijavljenim stalnim prebivališčem na naslovu nepremičnine za kratkotrajni najem.
- Potrebno je omogočiti tako zaostritev pogojev za kratkotrajni najem s strani občine, kot tudi povečanje varovalk glede sproščanja pogojev s strani občine.
- Za uspešnost zakona je ključno okrepiti izvajanje politike in nadzor.
- Ponudnike naj se zaveže k objavi identifikacijske številke v oglasih.
- Potrebno je odpraviti nejasnosti glede opredelitve pojmov sobodajalec in ponudnik kratkotrajnega najema.
