Transparentnost, odprtost, integriteta in učinkovitost so temelji zagotavljanja odgovornega ravnanja oblasti. Možnost zahtevati vpogled v delovanje oblasti je minimalni demokratični standard, popolnoma transparentno in odprto delovanje pa cilj, h kateremu je treba stremeti.

Pričujoča analiza ponuja vpogled v odprtost in transparentnost Državnega zbora Republike Slovenije (nadalje Državnega zbora), najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa, ki sprejema najpomembnejše pravne akte države, pomembne za vsakega izmed nas. Odgovorno ravnanje nosilcev oblasti je neločljivo povezano s standardi transparentnosti, odprtosti in dostopnosti. Višji kot so ti standardi, bolj odgovorno je ravnanje oblasti in višja je stopnja integritete.

Analiza odprtosti in transparentnosti Državnega zbora je del raziskave odprtosti institucij v regiji, ki poteka že peto leto zapored, letos pa v njej poleg Črne gore, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije in Srbije prvič sodelujeta tudi Slovenija in Hrvaška.

Vabljeni, da preberete poročilo, ki vključuje podrobno analizo odprtosti in transparentnosti Državnega zbora (manjša datoteka, optimizirana za branje na digitalnih zaslonih, večja datoteka za tisk), spodaj pa smo izpostavili nekaj najpomembnejših zaključkov naše raziskave.

Rezultati raziskave

Regionalni indeks omogoča primerjalni pregled standardov, ki jih na področju transparentnega, odprtega in vključujočega delovanja zagotavljajo parlamenti v šestih državah, vključenih v raziskavo. Iz vseh zbranih podatkov izhaja, da parlamenti v regiji v povprečju zadovoljujejo 62,74 % kazalnikov odprtosti. Državni zbor je dosegel 72,31 % kazalnikov in je tako ocenjen kot drugi najbolj transparenten parlament v regiji, za parlamentom Črne gore.

Regionalni indeks odprtosti meri stopnjo, do katere so parlamenti držav Zahodnega Balkana odprti za državljane in družbo ter temelji na štirih načelih: transparentnost, dostopnost, integriteta in učinkovitost. V okviru vseh že naštetih področij se je ocenjevalo tudi področje odprtosti podatkov.

V nadaljevanju bodo predstavljeni rezultati zadovoljevanja kazalnikov v okviru posameznega načela ter na področju odprtih podatkov, izpostavili pa smo tudi nekaj najpomembnejših priporočil Državnemu zboru za izboljšanje transparentnosti delovanja.

1. Transparentnost delovanja Državnega zbora

V okviru načela transparentnosti se je preverjalo predvsem javno dostopnost dokumentov in informacij iz delokroga Državnega zbora. Državni zbor je v okviru tega načela izmed vseh šestih sodelujočih držav dosegel najvišji delež zadovoljenih kazalnikov transparentnosti. Čeprav se je Državni zbor odrezal najbolje, ocenjujemo, da je rezultat slab, saj dosega manj kot polovico kazalnikov (47,45 %).

Med minimalnimi standardi transparentnosti, za katere menimo, da bi jih Državni zbor moral zadovoljiti, so:

• javna objava podatkov o zaposlenih in nazivih delovnih mest (podatki so javno dostopni v Črni gori, Severni Makedoniji in na Hrvaškem),
• zagotavljanje preglednih in preprosto razumljivih podatkov o svojem proračunu (prihodki, odhodki, javna naročila, predvideni projekti …),
• objava poimenskih rezultatov glasovanj s sej delovnih teles.

2. Dostopnost Državnega zbora

V okviru načela dostopnosti se je z zastavljenimi kazalniki preverjalo zagotavljanje in spoštovanje pravil prostega dostopa do informacij javnega značaja ter možnost sodelovanja javnosti pri delu Državnega zbora.

V tem delu je Državni zbor glede na obseg izpolnjenih kazalnikov dosegel tretji rezultat (57,27 %). Boljši rezultat sta dosegli Črna gora in Severna Makedonija, slabšega pa Hrvaška, Srbija ter Bosna in Hercegovina.

V tem delu Državnemu zboru predlagamo sprejem naslednjih ukrepov:

• proaktivna objava informacij javnega značaja, glede katerih je bila zahteva za dostop pozitivno rešena (zgled dobre prakse sta parlamenta Črne gore in Srbije, ki zahtevane informacije javnega značaja javno objavljata na spletnih mestih),
• boljša ureditev zagotavljanja sodelovanja javnosti pri delu Državnega zbora (možnost aktivne razprave na sejah delovnih teles in možnost sodelovanja brez izrecnega vabila),
• sprejem strategije uvedbe in promocije e-peticije.

3. Integriteta poslank in poslancev Državnega zbora

Na področju integritete poslank in poslancev se je z zastavljenimi kazalniki preverjalo obstoj in primernost mehanizmov za preprečevanje korupcije, ureditev področja lobiranja in obstoj ter izvajanje etičnih kodeksov.

V okviru tega poglavja se je Državni zbor odrezal najslabše od vseh ocenjevanih področij (38,68 %), slabši rezultat pa je dosegla le Hrvaška (18,95 %). Največ kazalnikov je izpolnila Črna gora, sledijo pa ji Severna Makedonija, Srbija ter Bosna in Hercegovina.

Državnemu zboru predlagamo, da sprejme naslednje ukrepe, ki bodo pripomogli h krepitvi integritete in posledično krepitvi zaupanja javnosti:

• Državni zbor naj zagotovi mehanizem za presojo implementacije etičnega kodeksa ter izboljša transparentnost postopkov v zvezi s kršitvami,
• Državni zbor naj zagotovi javno objavo podatkov o premoženjskem stanju poslank in poslancev, objavljeni podatki pa naj bodo ustrezno organizirani, strukturirani in objavljeni oziroma shranjeni v elektronski obliki (ti podatki so javno dostopni v vseh ostalih sodelujočih državah – v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Severni Makedoniji in na Hrvaškem),
• Državni zbor naj javno objavi načrte integritete in poročila o njihovem izvajanju ter poročila o uresničevanju Akcijskega načrta za uresničevanje Resolucije o preprečevanju korupcije (primer dobre prakse v zvezi s tem je Črna gora).

4. Učinkovitost Državnega zbora

V okviru učinkovitosti so opredeljeni kazalniki namenjeni spremljanju in ocenjevanju politik, ki jih izvaja Državni zbor.

V okviru tega sklopa se je Državni zbor izkazal kot primer dobre prakse, saj je dosegel najboljši rezultat med sodelujočimi državami (56,91 %).

Na tem področju Državnemu zboru predlagamo, da sprejme naslednje izboljšave:

• zagotovi naj dosledno vpeljavo standardov RIA (Regulatory Impact Analysis) in s tem pripomore k pripravi kakovostnejših presoj vplivov sprejetja posamičnega zakona (izboljšave na tem področju bi bile možne v vseh sodelujočih državah),
• uvede naj sankcije za primere, ko se ministrice ali ministri ne udeležujejo sej Državnega zbora in njegovih delovnih teles, na katerih se obravnavajo pomembnejše teme, in s tem postane primer dobre prakse na tem področju (tovrstnih sankcij ne poznajo v nobeni od sodelujočih držav).

5. Odprti podatki

V okviru vseh že naštetih področij se je ocenjevalo tudi področje odprtosti podatkov. V tem delu je Državni zbor zadovoljil 40,72 % kazalnikov. Državni zbor je zadovoljil splošne kazalnike, ki se nanašajo na zagotavljanje širokega sklopa podatkov o sami instituciji, o organizaciji in delu ter poslankah in poslancih Državnega zbora, a podatki niso vedno objavljeni v strojno berljivi in/ali standardizirani obliki.

V okviru tega poglavja Državnemu zboru predlagamo, da:

• v datotekah XML objavi vse podatke iz sej Državnega sveta,
• za objavo podatkov v obliki XML uporablja katerega od odprtih formatov za parlamentarne podatke (na primer “Akoma Ntoso”).

Zaključek

Transparentnost, odprtost, integriteta in učinkovitost so ključnega pomena pri zagotavljanju odgovornega izvrševanja oblasti. So pomembni gradniki demokratične, vključujoče in odprte družbe. Zahteve po zagotavljanju visokih standardov na tem področju so zato upravičeno vedno glasnejše.

Kot izhaja iz pridobljenih rezultatov, se je delovanje in organiziranost Državnega zbora izkazalo za transparentno in učinkovito. Na področju transparentnosti je dosegel drugi najboljši rezultat (47,45 %), na področju učinkovitosti pa prvega (56,91 %). Manj vzpodbudni so rezultati na področju integritete in dostopnosti. Na področju dostopnosti je Državni zbor dosegel tretji rezultat (57,27 %), na področju integritete pa celo petega (38,68 %). Kar se skupnega rezultata tiče, je Državni zbor dosegel drugi rezultat (72,31 %).

Poročilo vsebuje povzetek dobrih praks Državnega zbora ter nabor možnih izboljšav. Zaradi navedenega lahko na podlagi rezultatov analize Državni zbor sprejme ukrepe, s katerimi lahko svoje delovanje bistveno izboljša ter zagotovi še višje standarde transparentnosti, odprtosti, integritete in učinkovitosti.

Raziskava je bila opravljena med januarjem 2021 in aprilom 2021, preverjali pa smo podatke za leto 2020. Od začetka leta 2021 je Državni zbor samostojno že implementiral nekatere spremembe (recimo vzpostavitev aktivnih družbenih omrežij), največje spremembe pa so se zgodile s prenovo spletnega mesta Državnega zbora (www.dz-rs.si) spomladi letos (tako so na primer zdaj na spletnem mestu objavljeni podatki o poslanskih pisarnah).

Rezultate analize smo že predstavili tudi v Državnem zboru.

O projektu

Raziskava je del projekta Regionalni indeks odprtosti, ki že peto leto poteka v okviru regionalne mreže nevladnih organizacij ACTION SEE. Opravljeno delo omogoča primerjalni pregled standardov, ki jih na področju transparentnega, odprtega in vključujočega delovanja zagotavljajo parlamenti v šestih državah.

Financer:

Raziskavo smo pripravili s finančno podporo fundacije NED (National Endowment for Democracy).